Jutranji vpogled za žensko srce, ki (pre)pogosto daje.
Draga ženska,
si se že kdaj vprašala, ali sem sebična, če izberem sebe?
Morda si to vprašanje že tolikokrat zadrževala zase, da se ti zdaj kot tiha senca priplazi vsakokrat, ko si vzameš čas zase. Ko rečeš ne. Ko si ne želiš razlagati. Ko si želiš samo – biti.
Tudi jaz sem tam že bila. Še kdaj grem tja.
Biti zase – ali biti sebična?
Od malih nog nas učijo, da je lepo, če si prijazna, razumevajoča, dostopna, ženska z “velikim srcem”.
In to si.
Ampak… kdaj to srce postane utrujeno, ker vedno teče navzven – in nikoli nazaj k tebi?
To ni sebičnost.
To je izgubljena meja.
To je tiha prošnja tvojega telesa: Ali me še slišiš?
Sebičnost ni izbrati sebe.
Sebičnost je pričakovati, da bo nekdo drug polnil tvoje notranje rezerve, medtem ko jih ti sama zanemarjaš.
Ko rečeš DA sebi, ne pomeni, da si vzela prostor drugim.
Pomeni, da si končno dala prostor tudi sebi.
Ena čisto preprosta misel za danes:
Ne. Ni sebično, če si vzameš uro miru.
Ni sebično, če rečeš “to danes ni zame.”
Ni sebično, če si izbereš ljudi, ki te ne izčrpajo.
Ni sebično, če se učiš poslušati sebe.
To je nežna revolucija.
Revolucija ženske, ki si dovoli obstajati – ne le služiti.
Draga ženska,
tvoje življenje ni dolžnost. Je darilo.
Tudi zate.
Zato te danes nežno povabim, da razmisliš:
Ali si sebična – ali si končno začela verjeti, da si vredna sebe?
Imej se rada. 💗
Pa lep dan – z manj krivde in več stika s sabo.
Imejmo se radi 💗





